Jesen je čas, ko se drevesa odenejo v barve. V gozdu pa v tem letnem času zraven ostalih sadov lahko nabiramo tudi kostanje. Velike, majhne, nekatere še v ježicah.
Eden izmed naših fantov je za domačo nalogo dobil, da prinese kostanje v šolo, da jih bodo skupaj spekli. Zato smo se lepo sončno sredo primerno obuli in oblekli, ter napotili na sprehod v gozd. Prijetno so nas presenetile jesenske barve: rumene, rjave, rdeče in oranžne. Slišali smo tudi žvrgolenje ptic, vendar smo jih kaj hitro preglasili. Res je, da smo bili za gozd nekoliko preglasni, ampak zgolj zaradi navdušenja. Medtem, ko so se nekateri med vzpenjanjem na majhno vzpetinico zadihali, so drugi poplesovali med jesenskim listjem. Eden izmed mladostnikov je prvič v življenju videl v živo žabico. Med sprehodom po gozdu smo naleteli tudi na več vrst gob, nekatere so bile užitne, druge ne. Mi jih nismo nabirali, smo pa se pa o njih pogovarjali in sklenili, da če gobe ne poznaš je bolje, da jo pustiš v gozdu tam, kjer si jo videl. Mladostniki so bili navdušeni nad različnimi pajki in pajčevinami, ki smo jih lahko opazovali v gozdu. Ugotovili smo, da so pred nami že mnogi nabirali kostanje, saj smo se morali potruditi, da smo našli lepe, debele primerke.
Misija nam je vseeno uspela, saj smo poleg nabranih kostanjev spoznali tudi plodove jeseni v gozdu. Videli smo tudi različne živali in žuželke. S potepanja po gozdu smo se vrnili prijetno utrujeni. Nekaj kostanja smo spekli in pojedli, nekaj smo ga pa uporabili tudi za ustvarjanje.
Stanovanjska skupina Dokležovje
Fotogalerija >>> Misija: kostanj
